Regije – ovira ali katalizator razvoja Slovenije?
Piše Zdravko Kozinc, soustanovitelj in soustvarjalec, Zavod Iskriva
“V novi finančni perspektivi EU (po letu 2027) regije postajajo ključne pri pripravi nacionalnih in regionalnih partnerstev. Pričakuje se, da se bodo razvojni projekti oblikovali na podlagi prepoznavanja potenciala logično povezanih socio-geografskih območij, regij, s ciljem podpore razvoju lokalnih virov v odporne skupnosti, temelječe na kratkih samooskrbnih verigah vrednosti.
V ta namen se Sloveniji obeta okoli 5 milijard evrov evropskih razvojnih sredstev, kar je na prvi pogled izjemna priložnost in kredibilna osnova za investicijski optimizem. Vendar obstaja operativna težava. Regionalne razvojne agencije in programi v Sloveniji obstajajo, a brez sprememb pri operativnih pristojnostih občin, regionalnih razvojnih agencij, zavodov in agencij, ki imajo pristojnost ali odgovornost za določene vsebine, področja ali prostor, bo operativna izvedba postala administrativno ozko grlo, ki bo črpanje upočasnilo do te mere, da projekti ne bodo dosegli svojega namena. Vsaj ne v celoti.
Stopnjevati se utegne stanje, ki vse bolj zavira razvoj: da »zidovi nimajo vsebine, ki bi jo vzdrževali«. Tako razvojna sredstva generirajo še več razvojnih projektov, ki preživljajo razvojne projekte.
Unija se je na vseh nivojih ujela v deklarativno past regionalnega inoviranja. To ni več investicijski proces prehoda iz trenutnega stanja na drugačen, trajnosten, zelen, vključujoč nivo, kjer se investicija izplača in je novo stanje nov način funkcionalnega sodelovanja in poslovanja, ki materializira in monetizira nove storitve in produkte ter ustvarja trge, ki ne potrebujejo razvojnih sredstev za obstoj.
Inoviranje na ravni EU se sprevrača v hiperintelektualizacijo samega procesa, kjer se napredek meri v kompleksnosti procesa, ne pa po okoljsko, ekonomsko in socialno vzdržnih učinkih.
In zakaj ima Slovenija v tem kontekstu, v odsotnosti regij, potencialno dodatno razvojno priložnost?
Ustanovitev regij je investicija v optimizacijo dostopa do razvojnih sredstev, ki vodijo do višjega standarda in kakovosti življenja na način, da je ta standard tržno vzdržen. Je orodje, s katerim bodo povezane občine lahko zgradile regionalni razvojni okvir, ki ga same ne bi mogle.
Učinkovita infrastruktura, podporne storitve in dostopnost znanja, temelječe na sodobnih tehnologijah, ter mreže, prek katerih bodo mladi vstopali v svet in zaradi znanja, socialnega kapitala ter razumevanja globalnih trendov lažje razumeli lokalne specifike kot konkurenčno prednost ali razvojno priložnost tudi v poslovno produktivnem smislu.
Regija je orodje, ki podpira ustvarjanje vrednosti. Je operativna struktura, ki omogoča razumevanje lokalnih potencialov, globalnih trendov in učinkovito podporo vsem, ki potrebujejo investicijo v razvoj znanja, kompetenc, finančne vire ali dostop do podpornih storitev, da te potenciale materializirajo in monetizirajo v obliki novih storitev in produktov.
Slovenija lahko vloži v razvoj orodij, znanja in sposobnosti vzpostavljanja funkcionalno-operativnih struktur, regij, ter znotraj tega v modele vodenja in organizacije, upravljavske veščine in evolucijo podpornih struktur. S tem ne le vzpostavi okvir za učinkovito črpanje sredstev, pač pa trži tudi znanje za vzpostavitev ali evolucijo regionalnih modelov drugod po EU.
Lahko pa proces regionalizacije postane hiperintelektualiziran proces inoviranja.
Osebno bi izbral prvo opcijo.”
