Ključni rezulati projekta NONA: Od degradiranih območij do priložnosti za trajnostni razvoj
Kako lahko zapuščenim in neizkoriščenim območjem vdahnemo novo življenje ter hkrati ustvarjamo vrednost za lokalne skupnosti? Projekt NONA – New Governance for New Spaces je na to vprašanje iskal odgovore po vsej Podonavski regiji ter razvijal praktične pristope k odgovornejšemu prostorskemu načrtovanju in naložbam.
Projekt je nastal v okviru pobude Novi evropski Bauhaus (NEB) in laboratorija Danube NEB Lab, ki ga podpira Evropska komisija ter povezuje trajnost, vključevanje in kvaliteto bivanja. Njegov cilj je bil ta načela prenesti v prakso in z njimi spodbuditi konkretne spremembe v prostoru. V dveh letih in pol je 18 projektnih partnerjev skupaj s še 17 člani širše mreže krepilo zmogljivosti mest in regij za pridobivanje in izvajanje zelenih naložb na degradiranih območjih. Namesto da bi posegali na nova zemljišča, so iskali načine za boljši izkoristek prostora, ki ga že imamo.
Nov pristop k prostorskemu načrtovanju
V središču projekta NONA je pomemben premik v razmišljanju: prostorsko načrtovanje ne sme biti usmerjeno zgolj v upravljanje zemljišč in infrastrukture, temveč mora dejavno prispevati k ustvarjanju vrednosti za ljudi, skupnosti in okolje. To zahteva nove oblike sodelovanja med različnimi sektorji ter povezovanje javnih institucij, gospodarstva, civilne družbe in vlagateljev pri oblikovanju skupne vizije in njenem uresničevanju skozi izvedljive projekte.
Projekt je svoj pristop razvijal in preizkušal na 10 pilotnih območjih po Podonavski regiji, od metropolitanskih območij in srednje velikih mest do manjših obmejnih krajev. S konkretnimi dejavnostmi za oživljanje degradiranih stavb in območij so partnerji krepili sodelovanje med različnimi sektorji, izboljševali portfelje naložbenih projektov ter iskali nove načine za vključevanje potencialnih vlagateljev. Ponekod je pristop spodbudil tudi spremembe v organizaciji občin in njihovih razvojnih praksah, s čimer so trajnostne naložbe postale bolj sistematičen del lokalnega načrtovanja.
Na Ravnah na Koroškem je na primer nov poslovni model upravljanja degradiranega območja prispeval k preureditvi sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem ter v času izvajanja projekta omogočil pridobitev dodatnih 1,5 milijona evrov za razvoj območja. V hrvaški Virovitici so pristop NONA vključili v občinske procese, med drugim z ustanovitvijo medsektorskega telesa za usklajevanje naložb v prostor. Podobne modele upravljanja so razvili tudi v madžarskem Veszprému in srbskem Šabcu.
Od izkušenj do uporabnih orodij
Spoznanja iz pilotnih območij so partnerji združili v model prostorskega načrtovanja NONA (NONA Territorial Planning Model), ki ponuja praktičen pristop k načrtovanju in izvajanju zelenih naložb. Model predstavljajo tri medsebojno dopolnjujoče se publikacije: Vodnik za vključevanje zelenih naložb v razvojne procese (Guide to Mainstreaming Green Investments), Priročnik za sodelovanje z vlagatelji (Handbook on Investor Relations), ki vključuje orodja za ocenjevanje pripravljenosti projektov na naložbe in vzpostavljanje odnosov z vlagatelji, ter Model upravljanja, prilagojen posameznim državam in lokalnim okoljem (Country-specific Place-based Governance Model), ki izhaja iz izkušenj vseh desetih pilotnih območij.
Te publikacije lokalnim in regionalnim akterjem pomagajo zamisli razviti v projekte, pripravljene za pridobivanje naložb. Obenem izpostavljajo pomembno spoznanje: uspešno oživljanje območij ni odvisno zgolj od financiranja, temveč tudi od učinkovitega vodenja, skupne odgovornosti in sposobnosti vzpostavljanja dolgoročnih partnerstev, ki temeljijo na skupni viziji.
Nadaljevanje zastavljenega dela: Akademija NONA in Podonavsko središče za naložbe z družbenim učinkom
Delo projekta NONA se z njegovim zaključkom ne končuje. Akademija NONA bo še naprej povezovala in podpirala vse širšo skupnost strokovnjakov in vlagateljev s prilagojeno strokovno podporo, medsebojnim učenjem ter dejavnostmi za krepitev znanja in kompetenc. V sodelovanju s strateškimi partnerji, med katerimi sta vlagatelj v naložbe z družbenim učinkom Fund 2740 in organizacija Unleash.org, bo lokalnim skupnostim pomagala razvijati znanja, spretnosti in partnerstva, potrebna za vodenje zahtevnih naložbenih procesov.
Delo bo dopolnjevalo Podonavsko središče za naložbe z družbenim učinkom (Danube Impact Investment Hub), ki bo povezovalo pripravljavce projektov z vlagatelji v naložbe z družbenim učinkom ter ustvarjalo priložnosti za razpravo o konkretnih naložbah in njihov nadaljnji razvoj. Prvi Podonavski investicijski forum je aprila 2026 potekal v romunski Reșiți, 24. septembra 2026 pa mu je sledil regionalni dogodek v Celju. V letih 2027–2029 so predvideni dodatni regionalni investicijski forumi in delavnice za soustvarjanje rešitev.
NONA je prispevala tudi k širši evropski razpravi o trajnostnem teritorialnem razvoju. Njen pristop je bil prepoznan kot vodilni projekt v okviru Strategije EU za Podonavsko regijo in skupnosti Novi evropski Bauhaus. Projekt je bil izbran tudi za sodelovanje v svetovalnem odboru nastajajočega NEB Funding Hub, katerega namen je olajšati dostop do financiranja za projekte preobrazbe, ki izhajajo iz potreb posameznih krajev, zlasti v manjših mestih.
NONA LEAP: razvoj nove generacije voditeljev za širšo uveljavitev pristopa NONA
Z zaključkom prvega poglavja projekta NONA nas veseli, da bo njegovo delo nadaljeval novi projekt NONA LEAP, ki bo nadgrajeval njegove dosežke in skrbel za širšo uveljavitev razvitih pristopov. Projekt NONA je pokazal, da sta uspešno pridobivanje in učinkovito izvajanje trajnostnih naložb odvisna tudi od dobrega vodenja ter stalnega sodelovanja med različnimi sektorji in ravnmi upravljanja.
Glavni cilj projekta NONA LEAP je vzpostaviti platformo za razvoj voditeljskih kompetenc, ki bo delovala kot inkubator nove generacije voditeljev. Ti bodo znali v razvojne procese v prostoru učinkovito vključevati civilno družbo, mlade, javni in zasebni sektor, vlagatelje ter druge lokalne akterje. S krepitvijo voditeljskih sposobnosti in spodbujanjem kulture sodelovanja bo projekt podpiral lokalne oblasti in skupnosti pri skupnem prepoznavanju potreb, soustvarjanju rešitev ter uresničevanju vključujočega razvoja po vsej Podonavski regiji.
Projekt se bo začel decembra 2026. Petnajst partnerjev bo po vsej Podonavski regiji sodelovalo pri razvoju nove generacije voditeljev, ki bodo imeli znanje in kompetence za pretvarjanje razvojnih vizij v konkretne spremembe v lokalnem okolju.
Boljša izraba prostora, ki ga že imamo
Projekt NONA kaže, da oživljanje degradiranih območij ni zgolj vprašanje prenove stavb. Je priložnost za premislek o tem, kako se razvijajo naši kraji, kako sodelujejo različni deležniki in kako lahko naložbe prinašajo dolgoročne okoljske, družbene in gospodarske koristi.
S povezovanjem praktičnih izkušenj, novih pristopov k načrtovanju in dolgoročnih partnerstev je NONA postavila temelje za odgovornejši teritorialni razvoj. Takšen pristop skupnostim po Podonavski regiji pomaga premalo izkoriščene prostore spreminjati v območja novih priložnosti.
