Piše Urška Dolinar, soustanoviteljica in direktorica, Zavod Iskriva
V Evropi se zadnja leta dogaja zanimiv premik. Vedno manj govorimo samo o investicijah, infrastrukturi in številu obiskovalcev, vedno več pa o kakovosti bivanja, identiteti prostora in občutku, da nekam pripadamo. Prav zato kultura postaja ena ključnih razvojnih tem prihodnosti.
Pogosto kulturo razumemo predvsem kot področje umetnosti, dediščine in dogodkov. Danes jo Evropa razume veliko širše — kot način, kako skupnosti živijo, sodelujejo, ustvarjajo in oblikujejo prostor okoli sebe. Ta premik se odraža tudi v evropskih politikah. Eden ključnih okvirjev novega pristopa je pobuda Novi evropski Bauhaus, ki spodbuja, da morajo biti prihodnje investicije ne le zelene in digitalne, ampak tudi lepe, vključujoče in usmerjene v človeka. Svet EU je letos sprejel tudi nova priporočila za krepitev tega pristopa pri prenovi mest in podeželja: Priporočila Sveta EU za Novi evropski Bauhaus.
Kulturni in kreativni sektor danes v EU ustvarja približno 5 % BDP ter zaposluje več kot 7 milijonov ljudi, kulturni turizem pa predstavlja skoraj 40 % evropskega turizma. A največja moč kulture ima globlji doprinos — v tem, da pomaga ustvarjati bolj privlačna, inovativna in povezana okolja.
Prav to je tudi razvojni pristop Iskrive. Svojo vlogo vidimo pri omogočanju in pospeševanju lokalnega razvoja: lokalnim okoljem pomagamo pridobiti investicijska sredstva, prinašati nova znanja in povezovati mednarodne partnerje. Predvsem pa pomagamo vzpostaviti lokalne ekipe, procese in (poslovna) sodelovanja, ki lahko iz investicije dolgoročno ustvarijo največ za skupnost. Tudi na terenu se potrjuje, da sama infrastruktura še ne prinese razvoja — razvoj se zgodi, ko prostor dobi vsebino, motivirane ljudi in energijo.
To se med drugim kaže v Ravnah na Koroškem, kjer se nekdanja Stara železarna postopoma spreminja v sodobno kulturno in razvojno središče. V zadnjih treh letih je bilo revitaliziranih več objektov, vzpostavljena mreža več kot 100 partnerjev ter pridobljenih preko 3 milijone evrov razvojnih sredstev. Vsebine so v zadnjem letu ustvarile skoraj 100.000 € prihodkov v regiji ter v šestih mesecih privabile več kot 3000 obiskovalcev.
Pomemben del tega razvoja je tudi vse tesnejše povezovanje kulture in doživljajskega turizma, na primer skozi Danube Festival Caravan, ki povezuje festivale in skupnosti Podonavja v skupno zgodbo trajnostnega kulturnega turizma. Pri nas vabljeni na Fabrika Fest, kjer nas bodo v Ravnah na Koroškem med 21. in 23. junijem pričakala glasbena in tematska doživetja.
Podoben razvojni premik vidimo tudi v destinaciji Evropska Amazonka, kjer se iz 1.250 kilometrov dolge mednarodne kolesarske poti razvija širši model vključujočega turizma. V ponudbo je vključenih preko 150 ponudnikov iz petih držav, kako vključevati ranljive skupine, pa bomo predstavili tudi na zaključni konferenci projekta Inclusive Border Cycling, ki bo potekala na Madžarskem 23. in 24. junija.
Na drugem koncu Slovenije pa so prav taka pristna doživetja, ki so dostopna tudi za osebe z različnimi oviranostmi, že na voljo za rezervacijo: Accessible Slovenia – Wine Tasting Brda. Takšni primeri dokazujejo, da vključevanje ni le družbena odgovornost, ampak tudi razvojna in poslovna priložnost.
V naslednjih prispevkih bomo podrobneje predstavili serijo dogodkov, ki dokazujejo, da kultura danes ni več le spremljevalka razvoja, ampak eden njegovih ključnih motorjev.
