Mednarodna razvojna konferenca Soustvarjanje dediščine prihodnosti: Utrip industrijske preteklosti, vizija prihodnosti. 

Ravne na Koroškem so se 20. in 21. novembra 2025 spremenile v stičišče evropskih in domačih strokovnjakov, ustvarjalcev ter predstavnikov mest, regij in industrijskih središč, ki razmišljajo o prihodnosti industrijske dediščine in preobrazbi industrijskih prostorov. Dvodnevna mednarodna razvojna konferenca Soustvarjanje dediščine prihodnosti: Utrip industrijske preteklosti, vizija prihodnosti, ki je potekala v prenovljeni Stari železarni, je združila znanje, ustvarjalnost in inovativnost, ter postavila Staro železarno na zemljevid evropskih kulturnih in inovacijskih središč.

Dogodek so organizirali Zavod Iskriva v sodelovanju z Občino Ravne na Koroškem, Koroškim pokrajinskim muzejem, Srednjeevropsko potjo železa, ZKŠTM Ravne in Geodetskim inštitutom Slovenije.

Prvi dan je bil posvečen vizijam, navdihu in iskanju razvojnih smernic za novo življenje Stare železarne, ki bo v prihodnosti delovala kot center znanja, ustvarjalnosti in povezovanja lokalne skupnosti. Župan Občine Ravne na Koroškem, Tomaž Rožen, je izpostavil, da prenova Stare železarne predstavlja »novo, zelo pomembno epizodo razvoja tega prostora kot kulturne dediščine, hkrati pa odpira pot premislekom, ki sodijo v prihodnost – v turizem, znanost, inovativnost, umetnost in kulturo, daleč onkraj klasičnega predstavljanja dediščine«.

Sogovorniki iz Slovenije, Francije, Romunije in drugih držav, ki so uspešno preobrazili svoje industrijske prostore, so poudarili, da je za takšen premik potrebna kombinacija strasti, jasne vizije in močne ekipe. Udeleženci so izpostavili, da lahko ravenska kulturna dediščina, obogatena z inovativnimi praksami, postane temelj novih razvojnih priložnosti, sodelovanja in privlačnega okolja za življenje in delo.

Na omizju Kreativna mesta prihodnosti: Kultura kot gonilo razvoja so sogovornice Renata Zamida, direktorica, Center Rog, Marina Batog, CEO, Make Better in predstavnica romunskega mesta Reșița in Anja Zorko, vodja, Center za kreativnost, poudarile, da je kultura ključni temelj trajnostne prihodnosti. Pomembno pa je vključevanje lokalne skupnosti in sodelovanje z evropskimi programi, kot je Novi evropski Bauhaus.

Poseben navdih je bila zgodba francoskega mesta Loos-en-Gohelle, ki jo je predstavila Valentina Hernández, predstavnica mesta. Mesto iz nekdanje premogovniške regije Nord-pas-de-Calais, ki se je po zaprtju rudnikov sredi osemdesetih let znašlo pred izgubo identitete, je danes evropski primer preobrazbe v zeleno, odporno in družbeno vključujočo skupnost. Hernández je poudarila, da sta jasna vizija in vztrajnost pri povezovanju ključ do uspeha. Karla Oder iz Koroškega pokrajinskega muzeja Janja Širnik iz urada župana Občina Ravne na Koroškem in Saša Jelen, vodja turizma, ZKŠTM Ravne so celovito predstavile razvoj prenove Stare železarne in vizijo za prihodnost.

Eden od vrhuncev dneva je bil pogovor s slovenskimi ustvarjalci, ki s svojimi inovacijami presegajo nacionalne okvire: Tomaž Rodič, direktor, Center odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije, Maša Jazbec, umetnica, akademska raziskovalka, kuratorka in producentka, ki se ukvarja predvsem s področjem humanoidne robotike in vodi center Katapult Robotika, Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica ter Zdravko Pavlekovič, ravnatelj Srednje šole Ravne. Razpravljali so o povezovanju šol, gospodarstva in lokalnih skupnosti, dostopnosti kulturnih in inovacijskih centrov, ter priložnostih za razvoj mladih. Pavlekovič je predstavil projekt Z mladimi očmi – koroška podjetja od blizu, Miljavec je poudaril pomen vključevanja vseh ljudi, dr. Rodič pa možnosti povezovanja znanosti, tehnologije in dediščine. Dr. Jazbec je izpostavila, da otroke danes nad robotiko navdušujejo tudi v Trbovljah in jim po znanje ni potrebno v tujino. Zaključila je še z mislijo dneva: »Strast, vizija in ekipa – pa se vse da.«

Zasavje in Koroška: regiji, ki gradita novi razvojni identiteti

Drugi dan je gradil na primerih dobre prakse oživljanja nekdanjih industrijskih območij in delavnicah za oblikovanje konkretnih projektnih pobud. Vrhunec je bil pogovor Skupna vizija, skupni uspeh: Moč sodelovanja med občino in gospodarstvom, v katerem sta sodelovala Jure Knez, predsednik in soustanovitelj Dewesofta in lastnik Katapulta ter Zoran Poznič, župan občine Trbovlje. Razprava je poudarila, kako ključna je sinergija med lokalno skupnostjo, gospodarstvom in ustvarjalnimi praksami, če želi regija narediti razvojni preboj.

Poznič je izpostavil, da sodobna mesta ne morejo napredovati brez celostnega urejanja ključnih sistemov: kakovostnega šolstva, zdravstvene oskrbe, stanovanjske politike, kulturne ponudbe in zelenega prehoda. Občina Trbovlje ob tem skupaj z dr. Juretom Knezom intenzivno pripravlja teren za edinstven projekt Mesto Akrobatov, prostor talentov, tehnološke ustvarjalnosti in sodobnih izobraževalnih pristopov, ki bo temeljil na sodelovanju med gospodarstvom, mladimi in inovacijskimi centri. »Vem, koliko bi nam Mesto Akrobatov pomenilo, ko smo mi začenjali,« je ob tem izpostavil Jure Knez.

Hkrati sta Knez in Poznič poudarila, da sta hitrost razvoja ter okolje medsebojnega zaupanja in sodelovanja ključna za uspeh. Ravno zato je povezanost med občino in podjetniškim pospeševalnikom Katapult zgrajena na konceptu kameratšaft – na rudarski tradiciji zaupanja, medsebojne podpore in odgovornosti drug do drugega. »To je temelj, na katerem gradimo okolje, kjer ljudje rastejo, si pomagajo in ustvarjajo prihodnost, ki je večja od posameznih institucij,« je dodal Knez. Poznič je v razpravi poudaril tudi nepogrešljivo vlogo kulture in kreativnosti. Kot je dejal, se moramo posloviti od okostenelih predstav o umetnosti ter spodbujati prepletanje tehnike, znanosti in kreativnih praks, ki ustvarjajo nove vrednosti. Ob tem je posebej izpostavil umetnico in raziskovalko ter vodjo Katapult Robotike Mašo Jazbec, ki je s svojo humanoidno robotiko in interdisciplinarnimi pristopi navdušila občinstvo že prvi dan konference ter po njegovih besedah uteleša prihodnost, kjer tehnologija in umetnost delujeta z roko v roki. Razprave so se dotaknile tudi odgovornosti do mladih. Knez je opozoril, da izobraževalni sistem daje premalo praktičnih veščin in vrednot, ki mladim omogočajo samozavest in jasno razumevanje lastnega znanja. Poznič pa je izpostavil, da Katapult prav na tem področju zapolnjuje vrzeli. Mladim omogoča razvoj kompetenc, ki jih tradicionalni šolski programi pogosto zanemarjajo.

Svoje poglede na razvoj Zasavja in njegove vzporednice s Koroško so delile tudi predstavnice osrednjih regijskih institucij: direktorica RRA Zasavje Anja Šerc, Nataša Grošelj, koordinatorka projekta Preplet na OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi in direktorica Delavskega doma Trbovlje, Špela Pavli Perko. Izpostavile so, da sta obe regiji, nekoč močno zaznamovani s težko industrijo, danes v procesu iskanja novih identitet in razvojnih smeri. Po njihovih besedah sta prav skupnostna povezanost, vključevanje različnih strok in aktivna vloga lokalnih akterjev tista elementa, ki lahko omogočita preboj.

Evropske povezave in ustvarjalni navdih

V drugem delu programa je svoje delo predstavila Hanna Olsson iz mreže Trans Europe Halles, ki povezuje več kot 170 neodvisnih umetniških in kulturnih centrov iz več kot 40 držav. Poudarila je, da ima Stara železarna vse možnosti, da postane prvi slovenski član te priznane evropske mreže. Za navdihujoč zaključek drugega dne je poskrbel dijak Luka Bobovnik s Srednje šole Ravne, ki je z avtorsko rap pesmijo o prijaznosti in nenasilju navdušil občinstvo.

Od idej k dejanjem

Konferenčni del se je prepletel v interaktivne delavnice, ki jih je vodil Primož Šporar, High Impact Designer in direktor na Fund 2740. Udeleženci so skupaj oblikovali konkretne predloge projektov s poudarkom na povezovanju kreativnih in inovacijskih centrov, trajnostnem razvoju industrijskih regij, izobraževanju in razvoju kompetenc ter vzpostavljanju poslovnih modelov z družbenim učinkom. Ustvarili so nabor idej, ki bodo pomembno vplivale na prihodnje povezovanje Stare železarne v lokalnem, regionalnem in mednarodnem okolju.

Zaključek konference je prinesel jasen signal: industrijska dediščina ni breme preteklosti, temveč odskočna deska za prihodnost.

Partnerji:

Podporniki: