REGIJE 2030+: Za prihodnost regij niso več dovolj zgolj posamezni projekti, potrebujemo trajnostna partnerstva, jasne prioritete in dolgoročne rešitve
Celje, 24. september 2026 – Prihodnost razvoja regij bo odvisna od tega, ali bodo znale iz konkretnih lokalnih izzivov ustvariti dolgoročne in trajnostne rešitve z jasnimi prioritetami in s povezovanjem ljudi, znanja, institucij in različnih virov financiranja. To je eno ključnih sporočil mednarodne razvojne konference »Regije 2030+: Kako graditi odporne, konkurenčne in investicijsko privlačne skupnosti?«, ki so jo 23. in 24. septembra 2026 v Celju soorganizirali Zavod Iskriva, Mestna občina Celje in Občina Sevnica in je združila več kot 100 domačih in tujih udeležencev s področja regionalnega razvoja, lokalne samouprave, gospodarstva, javnih institucij, raziskovanja in civilne družbe. Konferenca je izpostavila spreminjanje pravil regionalnega razvoja in vprašanje, kaj nova finančna perspektiva Evropske unije 2028 do 2034 pomeni za regije, občine in druge razvojne akterje.
Predstavnica Evropske komisije Laura Hagemann-Arellano, svetovalka za politike Novega evropskega Bauhausa, je v uvodnem nagovoru konference opozorila na potrebo po premiku od individualnih projektov k rešitvam, ki se lahko povezujejo, rastejo in imajo širši učinek. Pri tem bodo odločilne kompetence, tako tehnično znanje kot sposobnost dobro idejo prevesti v izvedljiv in financiran projekt, ter boljši prenos uspešnih rešitev med regijami.
Da mora biti razvoj usmerjen v učinke, ne zgolj v porabo sredstev, je poudaril tudi Matija Kovač, župan Mestne občine Celje. Ob izvedenih investicijah bo po njegovih besedah vse pomembneje razmišljati o tem, kako privabiti in zadržati ljudi, mlade, znanje in podjetniške ideje ter s tem graditi odporne skupnosti. Celje pri tem krepi sodelovanje z raziskovalnimi in drugimi partnerji, med drugim pri izvedbi ukrepov za večjo podnebno odpornost.
Nova finančna perspektiva zahteva več dialoga in več pripravljenosti
V uvodni razpravi »Pogled naprej: Nova finančna perspektiva, nova pravila razvoja« so sodelovali Jože Petkovšek, podsekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, Saša Heath-Drugovič, namestnica direktorja za evropske zadeve Mestne občine Celje, Matjaž Ribaš, direktor Slovenskega regionalno razvojnega sklada, Borut Sever, direktor FIHO, ter Karina Medved Bregar, vodja evropskih zadev in projektov v Petrolu. Razpravo je vodil Zdravko Kozinc, soustvarjalec Zavoda Iskriva.
Ključno sporočilo razprave je bilo, da morajo biti regije pri oblikovanju prihodnjih razvojnih politik aktivnejše. Svoje potrebe in predloge morajo znati jasno opredeliti že v času programiranja ter spremljati procese od evropske do nacionalne ravni. Ob tem bo vse pomembneje, da so cilji projektov konkretni in njihovi učinki merljivi. Pri projektih bo poleg jasnih prioritet in dolgotrajnih učinkov vse pomembnejša konkurenčnost, finančna vzdržnost ter jasen in dober poslovni model, ki bo omogočal njihovo dolgoročno delovanje tudi po koncu financiranja. Razprava je opozorila tudi na potrebo po bolj predvidljivih postopkih, manj administrativnih bremenih in večji uporabi digitalnih rešitev.
Med ključnimi razvojnimi temami so bili izpostavljeni podnebna odpornost, stanovanja, trajnostna mobilnost, energetika, dostopnost ter privabljanje in zadrževanje ljudi, znanja in talentov. Sodelovanje je bilo prepoznano kot temeljni pogoj za uspešen regionalni razvoj.
Od strategije do prakse: rešitve nastajajo tam, kjer se povežejo ljudje
Pogovor »Od strategije do prakse: Kako se na prihodnost pripravljajo najboljši?« je strateški pogled prenesel v konkretne izkušnje iz okolij. Sodelovali so Tanja Antonič, pomočnica direktorja za splošno in poslovno področje Splošne bolnišnice Jesenice, Karmen Sadar, direktorica občinske uprave Občine Šmartno pri Litiji, Anja Šerc, direktorica Regionalne razvojne agencije Zasavje, Primož Vodovnik, strateški vodja Regionalne razvojne agencije Koroška, ter Domen Vogelsang, direktor LTO Rogla Zreče.
Primeri iz zdravstva, lokalne skupnosti, regionalnega razvoja in turizma so pokazali, da se odpornost gradi iz konkretnih potreb okolja in z dolgoročnim povezovanjem. Projekt CE-VITA povezuje zdravstvo, lokalno skupnost in druge institucije ter razvija model podpore bolnikom tudi po odpustu iz bolnišnice, pri rehabilitaciji po možganski kapi pa preizkuša nove načine povezovanja zdravstvenih storitev tudi z vključitvijo digitalnih rešitev, ki omogočajo hitrejšo in bolj prilagojeno rehabilitacijo. V Šmartnem pri Litiji razvijajo mrežo podpore starejšim, pri čemer so vključeni tudi učenci osnovnih šol. Zasavje in Koroška sta izpostavila pomen prepoznavanja lokalnim potencialov, dolgoročnega načrtovanja in ustvarjanja pogojev, ki bodo ljudi zadržali v regiji. Na Pohorju pa sodelovanje več občin in različnih deležnikov tudi preko Partnerstva za Pohorje in regijskega parka Pohorje omogoča skupen razvoj turizma skozi celo leto ob hkratnem iskanju ravnotežja med turizmom, varovanjem narave in upravljanjem prostora. Skupno sporočilo je bilo, da konkurenčnost ni le gospodarska. Konkurenčna regija mora biti tudi zdrava, odporna in kakovostna za življenje.
Od idej do prebojnih projektov
V interaktivnem delu konference »Soustvarjanje rešitev: Od razvojnih izzivov do prebojnih projektov« je Primož Šporar, oblikovalec vplivov in direktor Sklada 05, ustanove za družbene naložbe, poudaril, da preboj ustvarjajo ljudje s svojim potencialom, znanjem in sposobnostjo povezovanja. Pri tem je izpostavil dva ključna nivoja: ekosistem, ki temelji na sodelovanju, ustrezni strukturi in učinkovitem upravljanju, ter kombiniran sistem financiranja, ki različne vire povezuje skozi razvojne faze posameznega območja.
Udeleženci so v interaktivnih delavnicah iskali konkretne rešitve na področjih dostopnosti in dostopnega znanja, kulture in podjetništva, novega upravljanja za nov razvoj s podporo projekta ELEVATE ter zdravstva in kakovosti bivanja s podporo projekta CE-VITA. Razprava se je tako iz strateških vprašanj preselila v konkretno soustvarjanje. Kako pravi izziv povezati s pravo rešitvijo, partnerstvom, upravljanjem in financiranjem?
Ko razvoj dobi tudi kulturno dimenzijo
Konferenco je že pred uradnim začetkom pospremil kulturni predvečer partnerstva Danube Dance Alliance: »Med gibanjem, prostorom in digitalnim svetom«, ki je pokazal še eno pomembno dimenzijo razvoja regij, kulturo, ki skozi ustvarjalnost bogati kakovost življenja.
Celje je gostilo večer z umetniškim programom, ki je povezal ples, prostor in digitalne tehnologije in ki ga je zasnovala priznana celjska plesna umetnica Mojca Majcen. Obiskovalci so si ogledali plesne miniature, nastale v okviru mednarodne produkcije v koreografijah vrhunskih koreografov in plesalcev sodobnega plesa z območja Zahodnega Balkana, na ogled pa je bil tudi VR plesni film Dancescapes v režiji Enye Belak, v katerem plesne miniature odpirajo teme pozabljenih zgodb, skupnosti, časa in ponovnega oživljanja telesa ter jih skozi virtualno resničnost približajo gledalcu na drugačen način.
Tudi ta večer je odprl širše vprašanje, kaj ustvarja privlačne in povezane skupnosti. Regionalni razvoj ustvarjajo investicije, infrastruktura in financiranje, bogatijo pa ga ljudje skozi kulturo in ustvarjalnost za večjo kakovost življenja in prostor, v katerem želimo živeti, ustvarjati in ostati.
Fotografije z dogodka do na voljo TUKAJ.
Dogodek je organiziran v okviru sodelovanja sledečih projektov: projekta CE-VITA, ki ga podpira program Interreg Srednja Evropa, projektov ELEVATE in CAST, ki ju podpira program Interreg Podonavje in projekta BauNOW, ki ga podpira program Interreg Mediteran. Vsi projekti so sofinancirani s strani Evropske unije.
Projekt D. Dance Alliance sofinancira Evropska unija v okviru programa Kreativna Evropa. Slovensko udeležbo v projektu sofinancirata tudi Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za javno upravo.
Organizatorji
Podporniki
